“Medrje so fenomen. Brez vaj in nastopov so po dveh letih kot za šalo napolnili Center MinK. Poslušat jih je prišlo staro in mlado. Kvartet tridestletnikov igra avtorske skladbe. Mešajo različne glasbene vplive rocka, progresive, etna in pastirskega bluza. Vse to bi lahko mirno v maniri Ramba Amadeusa poimenovali “Tminski turbofolk”, še posebej zaradi infantilnih besedil, ki pretežno govorijo o “šarolikem životinjskem carstvu”. Skoraj vsi komadi so nastali, ko so bili fantje še najstniki. Ampak večinoma pijane publike to ni motilo! Folk je norel in skakal do “plafona”. Vseh osemnajst hitov so znali na pamet. V pavzah med komadi so skandirali imena posameznih glasbenikov kot, da bi šlo za nogometno tekmo in ne za kulturno prireditev.

Člani skupine Medrje so bili tudi samokritični, saj je pevec dejal, da niso znali nikoli pravočasno nehat. In res se je koncert vlekel, kot kurja čreva. Dejali so, da se vidimo spet čez dve leti. Po koncertu mi je eden od “motorjev” ekipe zaupal, da je verjetno to njihov zadnji koncert, saj ne more več preigravati pesmi, za katerimi ne stoji in se z njimi ne more poistovetiti. Velja pa jih pohvaliti, da so se vzdržali maliganov in koncert speljali do konca, kar v preteklosti ni bil običaj. Situacijo je po koncertu umiril dj. Barbarossa, ko je skozi ozvočenje spustil kultno Radojko: Njemu je bilo ime, rojen leta tega dne, stanoval je tam in tam, živel je, umrl sam…

Medrje so naredili dober žur. Folk se je odlično zabaval. Po mojem pa to ni merilo kakovosti glasbenega ustvarjanja, saj se eni zabavajo tudi na žurih skupine Atomik hormonik.

Hvala Šekiju, ker je bil tako prijazen in je posodil baterijo bobnov. Dobrota je sirota, saj so mu jo pijani neznanci poškodovali, ko so padali v znak… lovci so ustrelili v zrak…”

Medrje:

Andrej Božič – vokal
Nikola Rutar – kitara/vokal
Iztok Krajnik – bas kitara/ vokal
Andraž Istenič – bobni.