Pa so me spet dabil, »dej napiš še ki od Sežane« pa sem spet obljubil, ma zej je pa res dast! (mala heca). Uglavnem ki čem napisat, spet smo se udeležili sedaj lahko  rečemo že legendarne Sežane in kot vedno spet nepopolni. Vendar je bilo za spremembo letos še nekaj novega,in sicer smo se po posvetu s priznanimi strokovnjaki odločili, da se letos odpravimo na maraton brez vsakršnih priprav. Ampak res brez priprav, vse tri japke nismo skupaj pretekle pred maratonom 10km., no nekateri so delali predvsem vaje za moč in to ponoč, kar se pa ne šteje. Vso pot smo se tolažili s tem da če so nam tako svetovali strokovnjaki bo pa že, ane…

Ko smo parkirali avto se je  pa začelo, pa srejčaš enga pa te praša »a ste uštiman, kuk kilometrow jmate« pa jim poveš da bo to prvi kilometer, pa te  jmajo spet za neresnega….Po dvigu štartnih številk smo se preoblekli, poslikali,zadrogirali,odvajali…in na koncu tudi odtekli 1km, da smo ugotovili če sploh še znamo. Pole pa 3,2,1, bum in smo otvorili  novo sezono. Zdaj ne bom pisal trpljenja ki smo ga doživljali med potjo bom samo citiral eno Japko »se je še kr šlu, sm se čutu ful mačnga, samo na koncu me je mala pobralo,in pa tle PINE sa me kaj na kancu balele«. P.s. PINE-noge.

Na koncu smo ugotovili de smo bili res kar mačni in smo se skupno odločili, da bomo še delali po planu, ki so nam ga napisali. Sledila je jota, in počasen odhod proti domu, kjer so nekatere člane že čakale »žene«z ice powerjem za utrujene pine. Sedaj sledi nekajdnevni počitek potem pa priprave za maraton na Dunaju.

Žibje

.