Mojca: “Dobra organizacija, super vzdušje, krasna družba, slastno kosilo in celo slabo vreme me ni preveč motilo… No, edino vjuganje med počasnejšimi tekači mi ni bilo preveč fajn. Zame vse to prvič, sigurno pa ne zadnjič.”

Meta:  “Za vse to, da sm jst šla na 21km je kriv malo Blaž,…  Obljublju je neke treninge, pa vn stega ni blo nč. Prijavlena sm bla, tko da mi ni preostalo, da se vzamem v roke in začnem delat. Nisem si mislna, da mi bo uspelo. Ampak z mojo trmo in vztrajnostjo mi je uspelo prist do cilja z odličnim časom. Sicer  sem na 17km mela malo krize. Noge so postale težke in pojavila se je bolečina v desni stegnski mišici. Stisnla sm zobe in prišla do cilja. Juhu.”

Boštjan: “Po dolgem času zopet dogodek z udeležbo vseh ustanovnih članov gibanja in njenega razširjenega podmladka.Vsekakor indikacija, da se stvari odvijajo v pravo smer in kot se zdi bo tudi sezona 2011 korak naprej in le še ena zvezdica uspešne uprave. V dneh pred tekom je predsednik s svojo samozavestjo v svojo pripravljenost pošteno prestrašil nekatere člane gibanja JR, da bo teku vse zagotovo pustil za sabo…glede na vse delo, ki ga od mene zahteva ta funkcija si v popolnoma nabitem urniku najdem čas za rekreacijo tudi izven spalnice… ko vse to analiziramo je končni rezultat-teh par minutk zaostanka resna grožnja in opozorilo članom naj ne zaspijo na že osvojenih lovorikah…”

Blaž: “Evo ljubljanski maraton je mimo in z zagotovostjo lahko rečem, da so japka tudi tu pustile neizmeren pečat. Moram pa poudariti da smo se maratona po dolgih letih udeležili v polni zasedbi in ga uspešno tudi vsi premagali z nasmeškom na obrazu, kar pa je na takšnih prireditvah tudi najpomembnejše. Sama maraton oz. prireditev  lepo uspel, puhna poznanih ljudi, da lahko med tekom malo debateraš, da grejo kilometri hitrejš. Uglavnem fajn je blo na prireditvi in tudi po (kosilo), za kar gre zahvala Boštjanu ki je rezerviral gostilno, kjer so mel odlična kosila. Še boma šli.”