Boštajn – sidro
David – ketna
Blaž – ketnca
Jst – utrgal ketna m’pa šu na štruklje!

Kot je v naši navadi vedno pišemo z manjšo zamudo, vendar smo se morali malček odpočiti od vsakodnevnih pritiskov. No letos je izgledalo pa takole:

Ves čas sem mislil da bom edina JAPKA na tej kar extremni preizkušnji, a dva dneva pred startom mi David in Uroš rečeta „midva greva tut“. Ja pa ja de… No pa smo šli vsak z svojimi pričakovanji… da pride cel in zdrav v cilj in predvsem nasmejan. Vreme je letos bilo bolj muhasto, po vrhovih še celo malo mraz, predvsem pa s Porezna blatno kot včasih na Rock Otočcu.

Vsi smo že od začetka začeli vsak v svojem tempu in kaj kmalu po štartu se nismo več videli, jaz sem imel za cilj se prvih 100m držat črnuha, vendar mi ni uspelo….kot da bi spomladi bika spustu na travnik…ti niso normalni. No ki naj še povem.. tisti ki st že že laufal ali pa hodili po trasi maratona ve kako lepa trasa je in da ne pozabim navijačev in navijačic, ki so res tisti ta pravi in ko si rečeš „ma ne morem več“ te oni pahnejo da pa le greš še malo. Najbolj pa si bom zapolnil spust z Porezna ker…ljubim lužo in to je bilo meni kot naročeno bolj kot sem bil lužast bolj sem vriskal in v cilju se že dolgo nisem počutil tako dobro. Sicer malček utrujen ampak zadovoljen. Tudi ostali japki sta uspešno prišla v cilj in bila izredno zadovoljna, tako da smo sklenili da gremo drugo leto še enkrat ampak da bomo pred tem malček potrenirali 🙂

Ja če bo zdravje bomo šli še drugo leto.

JAPKE

Eno izmed najbolj pogostih vprašanj pred in po maratonu je bilo poleg standardnih seveda (… ali si pripravljen – kako je šlo?) če  sem normalen oziroma ali prav res ni nič drugega za počet… in ko sem razmišljal  kaj bi sploh napisal sem se prav to vprašal. A sem normalen ali ne – na to vprašanje bi moral prav gotovo odgovorit kakšen za to usposobljen strokovnjak – da pa nimam drugega za počet  kot teč gor pa dol pa spet gor pa spet dol se pa ne bi moral strinjat, saj v teh  poletnih mesecih ne.

Že samo ime GM4O (gorski maraton štirih občin) pove da je to nekoliko drugačen maraton . Te vrste tekov sem spremljal že kar nekaj časa in sicer bolj v vlogi navijača svojih prijateljev (beri ´japka rdejče´ ) in zmeraj ko sem jih spremljal na različnih lokacijah tega teka sem se spraševal ali bi jaz to zmogel oziroma kaj res nekoga žene da se odpravi na to ´borbo´ s samim seboj. Tako so me prav oni spodbujali  da bi enkrat v življenju pritekel 42 km na” malo” drugačen način… Na tekmi imaš dovolj časa za kakršnokoli razmišljanje – to, da se vprašaš ali je bilo vsega tega treba tudi pride na vrsto, vendar ko enkrat prečkaš ciljno črto so ob laškem pivu vse bolečine pozabljene. Skratka izjemno pozitivna izkušnja in res izjemno dober občutek ko enkrat odtečeš tak maraton. HVALA japke rdejče – še kam pujdema! Na pogosto vprašanje kako si to zmogel – pa bi citiral Petro M. in sicer ona je dejala :

“V  življenju ti je naloženo toliko kolikor lahko preneseš”

Dober dan ljubitelji gibanja in gibanja JR. Leto je naokoli in zopet je bil tu, tokrat jubilejni 10. vzpon na Široko. Z namenom ne obremenjevanja tekmovalcev smo tokrat navijači prevzeli nalogo pisanja članka.

Proti vrhu smo se odpravili v zgodnjih jutranjih urah v iskanju najboljšega mesta za vzpodbujanje  tekmovalcev: Uroš Štulc, Blaž Kavčič, Dejan Lipušček, Meta Murovec, Jernej Melink in Damijan Cvek… najprej so mimo nas švignili najmlajši na skrajšani progi.. kmalu pa so začeli prihajati najboljši, a ni minilo dolgo ko smo ugledali po klancu sopihati prvo japko in kaj hitro so si sledili vsi člani. Posebnost letošnjega vzpona je bila razširjena baza tekmovalcev JR-ja z namenom preizkusa potencialnih novih čjanov/ic.

Še posebej je zadevo popestrila stava dveh pridruženih članov Mete in Jernej kdo bo hitrejši in lahko vam rečem, da so stvari šle na nož! (Meta je pustila Jernej daleč zadaj ki zdaj že plačuje davek na svoj hitri jezik, ki ga je v poznih nočnih urah prejšne noči pripeljal v to situacijo.

Kot že v navadi po teku na Širokem sledi gostija in zabava, ki je določene člane tradicionalno zadržala na lokacije še v pozen večer in po zadnjih pričevanjih v zgodnje jutranje ure naslednjega dne…

Pridružite se nam naslednjič

Navijači

Boštjan, Sašo, Marko