Me je doletela ta čast, da mi je uprava zaupala in mi dovolila napisati članek o maratonu, ki smo se ga udeležili v nedeljo in pustili še en velik pečat na še eni veliki prireditvi.
E, začelo se je že s »srajnem«, saj je eden od japk spet zaspal (imena ne bom omenjal), vendar smo ga še do časa poklicali, tako da se je lahko še uštimu. P.S. Da si bomo na jasnem, za to ni bila kriva sprememba ure, ampak babe. Pot je minila hitro in kot vedno smo po poti »masirali« Davida in kovali taktiko. Za spremembo smo na prireditev prišli pravočasno, celo 3 ure pred štartom. Tam se nam je pridružila še zadnja japka in japka rdejče je bila po dolgem času spet popolna in samo mislite si lahko kaj je sledilo za tem…
Po obvezni kavici in dvigu štartnih številk smo odšli na cilj, kjer smo zaman čakali na prihod v cilj naše zveste navijače, ki so se tokrat le opogumili in odtekli 10 km, vendar smo jih precenili in so do takrat že vsi pritekli v cilj. Sledile so čestitke in že takrat so se porajale ideje, da drugo leto pa na 21 in to kot japke – boma vidli.
Zadnji komentarji