Premierna izvedba Karavanškega maratona – KAM

Tekmovanja Dodaj komentar

Blaž je že v štartu reku, da gre te smu malo “bluzit”, jst sm se u petk zvečer odloču de grem, David je bil železn že prej, zjutra se dobimo pr’ Gunarju Blaža pa kr ni in ni. David ga švrcne in ker je zaspau se mu ne da vč it,tko da ostaneva samo še jst pa David. Prideva v Škofjo Loko in pičiva kr naprej za Jezersko. KAM je nadaljevanje SAM-a na katermu sta David in Blaž že bla tko da že pridmo do te tko al drgač. Cesta se pa kr uleče, umes srejčava še cel kup kolesarjev sploh glede na to da je ura še ne 8ma je bil kr fleš da jih je že kaj na cesti.

Končno prideva v Jezersko in takoj se ustaua pr enmu redarju kjer ga pobaram kod je dans en tek? in reče da sva pršla prou. Parkirava auto in greva prot prireditvenemu prostoru. Samo neki ni prou ka šele postaulajo štante in pa nkodr ni nobenga tekmovalca, ura je 8a pa še malo preč, smu glede na to da je prjavljenih 200+ tekmovalceu je res čudno. Tam malo posniuaua pole grem še 1x prašat a je dans tu tek in mi reče en tip da je, smu da sva “ful zgodna” in da “sva taprva”, jst mu pa rečem da se to “še ni zgodilo” in da je “ponavad prou glih kontra” (te besede se bodo izkazale za preroške!).  Smu je res čudno da ni nobenga, dej prašamo še 1x in ja res je tu tek,…. samo ta kratk 10km, kod je pa ta dug?, v Tržiču. O fak, do Tržiča je dobre 40minut, ura je pa 8.15.

Usi naju gledajo čudno, midva se začneva cepat in pičiva nazaj k auto. David loži u trejčo marču in pičiva za Tržič. Mene se je kr malčk odhlno ka nism biu glih ta prau pa na volji tud ne, umes pokličeva še Blaža da nama pove kam pa kako (srečko on si mislem ka spi ki ph…). In pičiva prot Tržiču kamor prideva dve minuto pred deveto uro. David se končno spomne kod je lani štartal in ka prideva te so glih usi zbrani na štaru. Kr ni parkir placa pustiva auto kr ob cesti, loživa freče in greva pogledat usaj štart. Edino kar slišva je 3,2,1 štart pa ful upitja pa ploskanja navijačev ker je štart prou u Tržiču.

Tam se še malo cepava, David popizdeva pa se sekira in takrat naju vidi organizator in naju takoj praša če tud mi2 tekmujeva, pa mu razložva na hitro kolk sva zaj****a in nama takoj predlaga naj se uštimava in naj greva odlaufat. Jst se še malo cajta upiram, ma a veš ki če sva se trajbala že 3 ure u autu greva pa še to odlaufat. Preparkirava auto, se oblečeua in greva poravnat štartnino, umes pa že bašejo robo v kombi. Razložijo mi še kam morava it de se spet ne zgubiva, spomneju naju de bi lahna še mi2 dala robo u kombi pole pa gas. Folk ni štekau 5% ker sva štartala kšne 7min za ostalimi in niso vedli al sva vesoljca al sva se smu zgubila al ki? So se naju zrad pounega štarta pa usaj usi zapomlni.

Hmal po štartu sva ujela zadnje tekačice in tekače, tko da je blo od začetka kr gužva, pot je ozka tko da se da prehitevat smu če skočiš un s poti kar te scuza kr fajn (pa še usake kaj cajta kšn komentar prleti – kam se pa uam kaj mudi…). Pot se kasneje malo razšir smu je pa še zmeri kr gor prot. Trasa je pa fajn, tud zlo lepi hribi so tam, planine tud ful urejene res špica. Umes se je še ureme nardilo tko de je blo majke. Med laufom je blo pa spet ceu kup bluzenja ka je meu ker krizo sva pa en drujga uspodbujala. Jst sm biu že na začetku scuzan tko da so me na koncu že pošteno je**l krči, sva pa ob enmu cajtu pršla u tak ritm da ni blo nobenga videt ne spredi ne zadi in je prou utrgano ka je v bistvu tekma pa nkodr žive duše.

Za finale dobim v cilju še nož u hrbet, vidim da v športu ni prijateljev so samo sotekmovalci. Vsakič ko se udeležim kšne prireditve se nism načudit kolk fajn sede en pir na koncu ka si us zj***n. No ka sva se najedla pa ka smo malo predebatiral z ostalimi kako pa ki se nama je začelo mudit pa prot domu, prevoz je bil zrihtan in sicer ob 5ih do Tržiča, nama se pa ni rajmalo bit v Jezerskem do podelitve do katere je bilo še dobre dve uri. Malo šetava okrog pa žicava za prevoz, potem pa greva kar na parkirišče kjer po 5ih minutah dobiva prevoz do Tržiča za kar se lepo zahvaljujem zakoncema Kavčič iz Tržiških strel. Po prihodu v Tržič gremo še na pijačo potem pa se odpraviva z Davidom proti domu, z obveznim postankom v Podbrdu na ribcah, počas pa že stiskamo pesti za večerni dvoboj Slovenije na EP..



Komentarji

*

© 2008 | Vse pravice pridržane | Upravitelj spletišča | 78 poizvedb | Čas nalaganja strani: 0,286 sekund
Vir zaznamkov RSS Komentarji RSS Prijava