Če je blo na GM4O še mraz je SOF zajel prvi letošnji vročinski val. Dabra de jmama talent in smo posebno pazljivost posvečali hidraciji pred/med/po tekmi. Glih kaj je dug tek da je blo umes usega po malem. Še Lublanc je pršu ta vikend u Tmin (ma pr teku še zmira štrajka, tud če pride peš iz Bohinja na Ljubinj), pr bazenu pil šprice in madrawal ki’mpa’kako. Slike so v galeriji.

Sm upal, da napoved ne bo obveljala, bl ka sm šu prot Idriji (sej vem da sm zrel že za gare jt), bl je prala. Pa ne vem kolk letih sm se na startu ogreval, ka je blo mraz ki de bi bil januar. Nism se mogu zmislt kdej sm zadnje čakal u dežju na start, še bl sm mislu pa na kanc.

Na startu sm biu ki telčk ka ga pstje un s štale, pousod sm biu, smu me je hmal zmankala tko, da sm si uzel en svoj tempo. Umes sm meu še cajt pogledat zlo lepo traso. Zmira bl je prala pa zmira bl mraz je blo. U bistvu sm kr trpu, ne vem, al bl zato, kr je blo slabo vreme, al ka sm plačal prehiter start. Do cilja sm še stisnu ma sm že čutu pine. Laufau sm pa ene 400m vč ki ostali kr sm po prečkanju cilja letu še do auta, se preobleku (še dobro da sm uzel kapo in bundo), edino številke nism mogu snet kr nism čutu prstu… sm kmal vidu zaki, termometer v autu kaže, da je zunanja temperatura 5 stopinj (še švoh uro nazaj je kazalo 12).

Je blo skori tko, ki piše tu, edino fajn bl mraz pa pralo je! Hvala družini Beguš za žgajne – že samo za štamperli se je splačala mala trpet. Upima, de pujdem še kdej, pa de bo sonce (de bom jamru kolk je blo taplo), mpa še kšna japka vč de bi bla zrawn.

[youtube width=”480″ height=”300″]https://youtu.be/CKFGfmeShKU[/youtube]

Teden dni pred gm4o…
“Dej greva na ta dugo”
“Ma ki pa!, ti kr bejš…”
…par sekund tišine…
“Dobro bejžwa pa na ta sridna, glih kaj de se scingam!”

Ma sva šla, točk je bilo pet in sicer: vojaško pokopališče pr’ kaliforniji -> vojaško pokopalšče na Ločah -> Selce -> Vodil vrh -> Volarje -> kamp Gabrje

Na startu trema, do palukča sm vedu de bo še šlo naprej pa me čaka trplejne. Z Davidom uzameva izi tempo do prve točke, tuki kot domačaina ubereva špuro kr čez Tmin (izogneva se Kovačiji – za usak slučaj) in na Ločah sva med prvimi. Potem pa že kmal zabluziva (edina sva mela 1 žig vč na kartici ki drugi), na Vodil se uleče, zarad žleda ni sence, sonce tuče, taunf, pine trpije! Še nč nism meu s sabo (dobro da je David bl mislu z glawa de je meu za pit). En cajt eden jamra en cajt ta’druj. Na Vodilu olajšanje, malo pauze in potem v dolino. Kolena trpijo in ko pridemo u Gabrje mislem da smo že “zmagal”, mimo Lahnce (Žiga glih pospraula po žuru) iskat zadnjo točko… Sonce še bl žge, točke nkodr!, gledava v izposojeno mapo ki telčka, kmal se pridružijo še ostali tekmovalci, koncentracija popušča, pa smo se spet usjal! Čez dobre 20 minut dobimo točko v enem izmed bunkerjev (spet hvala Davidu de je mel s sabo obvezno opremo – luč – ma ne tista za u Soča dat hladit). Potem pa še do kampa, umes pa krči, pot se uleče…

Nekako tko je zglidal letašn treking in Davidove priprave na gm4o… A ma je blo uredna ka sma sedli, ručal mpa pil… Tko kot vedno s strani Migovcev zelo dobro organizirano tekmovanje! (slike last Migovcev).

Po nekajletni odsotnosti, smo se spet odločili da pridemo v prestolnico pokazat kdo je glavni na vasi?. In smo si rekli da če že gremo pa ja gremo na ta dolgo…. In neboste verjeli….vsi člani JR smo se dobili v Logatcu in predsednik nas je naložu v avto in spet smo se počutil kot v starih časih ko smo še lahko asvalt trgal…. Vreme bilo čudovito, puhno ljudi , sam sem s sabo vzel foto, tko da je vmes ratala tudi kšna slika. Trasa lepo speljana malo po mestu, malo po Golovcu, tako da je bilo za vsakega nekaj, v cilj pa pritekli nasmejani in zadovoljni kar je bolj pomembno od rezultata.
Bil je en lep športn dan v Ljubljani, še David je reku da je blo fajn!!!