Dolgo cajta nism vedu ki nardit a it laufat na Črno prst ali it kolesarit na Vršič, David je že prej vedel da bo šu na Črno prst, potem se je za to odločil še Blaž. Ker pa je moja prva ljubezen kolo sem se odločil da grem raje kolesarit. Z ŠD Elektro se zjutraj odpravimo v Kranjsko goro, vreme je bilo čez noč slabo, zjutraj je rahlo deževalo pa še shladilo se je. V Bovcu pa me kliče prijatelj in pravi da je tekma zaradi zaprte ceste preložena, wtf?

Ker smo že v Bovcu se odpravimo v Kranjsko goro pa na kafe se družno odločimo, tam res neki spijemo, nakar pade ideja da se lahko vrnemo domov kar z kolesi. Jaz sem nekaj cincal ker mi je bilo mraz potem pa se le odločim in se za “dušo” odpravimo čez Predel nazaj proti domu, mi smo trening končali v Tolminu ostali so nadaljevali proti Novi Gorici.Na koncu dan za mene izpade še lepše kot da bi bila tekma, hidracija sledi na žuru od Lokarja..

Blaž pri GRS izvaja varstvo, David pa odlaufa tek drujga pa ne vem ka me ni blo zraun. Prilagam izjavo edine Japke na teku:

Ureme je blo mrzla mene pa ni šlo in ni šlo oziroma bl nism biu sposobn udruga bujš.

.

Blaž Mojšču je biu ta glaun in je rek da bo on napisau člank, majke mi..

Po tolikem času od ustanovitve gibanja  Japka Rdejče se je v blagajni računovodstva (od članarin in »prostovoljnih prispevkov«, ki jih je predpisala uprava) nabralo kar nekaj denarja. Vendar le toliko, da bi lahko ali šli vsi člani na južno u Zatmin, ali pa bi si le dva člana privoščila kaj več… no in po divji – na trenutke živalski debati (ko so na kupu štirje taki egi, kjer so vsi prepričani v svoj prav) smo se odločili:

Jemo lahko doma, dejmo žrebat kdo gre uživat!

Beri naprej »