[youtube width=”480″ height=”300″]https://youtu.be/jL_n23di2sI[/youtube]

Vreme skara ki lan, emšo +1. Šli malo prej, da smo lahko navijal za Tino, Petra & Co, na teku tiščala “da pada” de bova ujela drugi tek VSL. Vidla novo vrsto lipicancev, vse nove GPS naprave na tržišču (Garmin, Suunto),… Novi dresi so ki uliti, tko da je do 16 km letelo, nato pa šok!, izvedla za rezultate skokov, po tem tud pine niso več ubogale.

Bravo Fak, Tina, Prevc, Košir & Co, lepo ste nas razvajal celo zimo, vikend kot ga še ni bilo! Za šankom madrowala ki pa če….

Bo že Blaž ki vč napisal kako je blo, izgledalo je pa tko:

Po dooolgeeem času smo Japke spet zaživele, vam pa moram povedat, da se je v tem času ko se nismo nič oglasil zgodilo veliko stvari, tako, da nam je zmankalo časa za stvari ki smo jih prej počeli. Vendar smo se sedaj vrnili in da ne boste mislili da smo »zabušaval«, prišli smo še boljši, tako na tekmah kot za šankom! Obljubmo vam, da boste sedaj na tekočem glede dogajanja kjer je JR puščala svoj pečat!!!

Japke spet med vami!

Eno izmed najbolj pogostih vprašanj pred in po maratonu je bilo poleg standardnih seveda (… ali si pripravljen – kako je šlo?) če  sem normalen oziroma ali prav res ni nič drugega za počet… in ko sem razmišljal  kaj bi sploh napisal sem se prav to vprašal. A sem normalen ali ne – na to vprašanje bi moral prav gotovo odgovorit kakšen za to usposobljen strokovnjak – da pa nimam drugega za počet  kot teč gor pa dol pa spet gor pa spet dol se pa ne bi moral strinjat, saj v teh  poletnih mesecih ne.

Že samo ime GM4O (gorski maraton štirih občin) pove da je to nekoliko drugačen maraton . Te vrste tekov sem spremljal že kar nekaj časa in sicer bolj v vlogi navijača svojih prijateljev (beri ´japka rdejče´ ) in zmeraj ko sem jih spremljal na različnih lokacijah tega teka sem se spraševal ali bi jaz to zmogel oziroma kaj res nekoga žene da se odpravi na to ´borbo´ s samim seboj. Tako so me prav oni spodbujali  da bi enkrat v življenju pritekel 42 km na” malo” drugačen način… Na tekmi imaš dovolj časa za kakršnokoli razmišljanje – to, da se vprašaš ali je bilo vsega tega treba tudi pride na vrsto, vendar ko enkrat prečkaš ciljno črto so ob laškem pivu vse bolečine pozabljene. Skratka izjemno pozitivna izkušnja in res izjemno dober občutek ko enkrat odtečeš tak maraton. HVALA japke rdejče – še kam pujdema! Na pogosto vprašanje kako si to zmogel – pa bi citiral Petro M. in sicer ona je dejala :

“V  življenju ti je naloženo toliko kolikor lahko preneseš”