Teden dni pred gm4o…
“Dej greva na ta dugo”
“Ma ki pa!, ti kr bejš…”
…par sekund tišine…
“Dobro bejžwa pa na ta sridna, glih kaj de se scingam!”

Ma sva šla, točk je bilo pet in sicer: vojaško pokopališče pr’ kaliforniji -> vojaško pokopalšče na Ločah -> Selce -> Vodil vrh -> Volarje -> kamp Gabrje

Na startu trema, do palukča sm vedu de bo še šlo naprej pa me čaka trplejne. Z Davidom uzameva izi tempo do prve točke, tuki kot domačaina ubereva špuro kr čez Tmin (izogneva se Kovačiji – za usak slučaj) in na Ločah sva med prvimi. Potem pa že kmal zabluziva (edina sva mela 1 žig vč na kartici ki drugi), na Vodil se uleče, zarad žleda ni sence, sonce tuče, taunf, pine trpije! Še nč nism meu s sabo (dobro da je David bl mislu z glawa de je meu za pit). En cajt eden jamra en cajt ta’druj. Na Vodilu olajšanje, malo pauze in potem v dolino. Kolena trpijo in ko pridemo u Gabrje mislem da smo že “zmagal”, mimo Lahnce (Žiga glih pospraula po žuru) iskat zadnjo točko… Sonce še bl žge, točke nkodr!, gledava v izposojeno mapo ki telčka, kmal se pridružijo še ostali tekmovalci, koncentracija popušča, pa smo se spet usjal! Čez dobre 20 minut dobimo točko v enem izmed bunkerjev (spet hvala Davidu de je mel s sabo obvezno opremo – luč – ma ne tista za u Soča dat hladit). Potem pa še do kampa, umes pa krči, pot se uleče…

Nekako tko je zglidal letašn treking in Davidove priprave na gm4o… A ma je blo uredna ka sma sedli, ručal mpa pil… Tko kot vedno s strani Migovcev zelo dobro organizirano tekmovanje! (slike last Migovcev).

Tu se je maja pred 12. leti vse začelo, tako da sm se odloču da grem letos spet tja. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalu ŠD Elektro Primorski, ki mi je plačala štartnino in s katero JR velikokrat sodeluje in se mora na tekmah kar pošteno potruditi da jih prehitimo, no včasih jim pa pustimo. No, na dan maratona je ponavadi vročina, veter in sončno, tokrat pa je bilo… mraz, dež in še dobro da je z mano šla Špela da me je ogrela. Sam pri sebi sm reku, da bom tokrat šel »zares« in videl kolk lahko letim, brez kakršnega koli treninga. Sam tek mi je kar lepo ratal, se je poznalo da je bilo mraz in brez vetra, tako da sm kr pohitel v cilj. Po teku pa sva se z mojo drago odločila da se greva malo v terme Ptuj pogret… priporočam!!!

Res da so Radenci kar daleč, vendar če se združi prijetno s koristnim nastane lahko lep in nepozaben izlet!

Po nekajletni odsotnosti, smo se spet odločili da pridemo v prestolnico pokazat kdo je glavni na vasi?. In smo si rekli da če že gremo pa ja gremo na ta dolgo…. In neboste verjeli….vsi člani JR smo se dobili v Logatcu in predsednik nas je naložu v avto in spet smo se počutil kot v starih časih ko smo še lahko asvalt trgal…. Vreme bilo čudovito, puhno ljudi , sam sem s sabo vzel foto, tko da je vmes ratala tudi kšna slika. Trasa lepo speljana malo po mestu, malo po Golovcu, tako da je bilo za vsakega nekaj, v cilj pa pritekli nasmejani in zadovoljni kar je bolj pomembno od rezultata.
Bil je en lep športn dan v Ljubljani, še David je reku da je blo fajn!!!

Pruga pa tut JR ne zamudi  je blo pa blizu (kadar zamujama pamen de sma točni). Še zjutra se ni vedla a boma sploh šli pale sma se le scingal, še mala pot iskal ma sma le pršli. Lepo organiziran, lepo vreme (kar pomen da ni blo sonca), še lepša trasa in super vzdušje, sej ne vem ki bi še napisu kkr….tist ka ni šel mu je lahko žal. Aja pa Blaž je pakazu kako je na šihtu: Temeljni postopki oživljanja – izvajanje zunanje masaže srca in umetnega dihanja. Pa dvakrat smo ručal, je še renault težko pategnu kaj sma se najedl.