Kot vsako leto se sezona tekov za JR začne v Sežani in letos ni bilo nič drugače. Seveda je temu primerno tudi vreme (mraz, burja, malo dežja -> a kdo je takrat vedu, da bo tako vreme celo poletje). JR skoraj v popolni zasedbi, mankal je samo direktor Lesnine Boštjan, ki pa se je opravičil, saj je imel pomembne sestanke za novo osebno tajnico in smo mu tudi ta izostanek opravičili. U glavnem, potil smo se, namočil tudi, lepo smo se tudi imeli, tako da…. Smo pa vsi prišli do pomembnega zaključka da…. David ne bo več smel it na tek brez gps oz. ga bo potrebno imeti na vrvici, saj se je namreč med potjo izgubil… kako, še sam ne ve, mi pa tudi ne!!!! Se vidmo drugo leto!

Naj še jaz dodam, da je ta misterij takoj za Bermudskim trikotnikom, smo mu pa že na startu dali nasvet, naj rajš ki tekačice pred sabo gleda u tla, očitno se tega ni držal in posledice so bile neizogibne. Za kazen je edini pretekel 27 km pa še opralo ga je vmes. Zgodilo se je tako hitro, da še sam nisem točno vedel kako in zakaj, samo pogledaval sem na okoli, v množici ljudi ga žal ni bilo moč zaslediti. Od sedaj naprej bo rabil spremljevalno ekipo da se mu napaka ne ponovi. Sm pa fajn trpu, na enem 14-em kilometru so mi pine adpavedle in se mi je ulekla do cilja kaj ki že dugo ne. Mokri, premraženi smo popestrili dan še prebivalcem doma upokojencev v Sežani preden smo se odpravili prot domu.

[flv:kabilna.flv 460 320]

Mojca: “Dobra organizacija, super vzdušje, krasna družba, slastno kosilo in celo slabo vreme me ni preveč motilo… No, edino vjuganje med počasnejšimi tekači mi ni bilo preveč fajn. Zame vse to prvič, sigurno pa ne zadnjič.”

Meta:  “Za vse to, da sm jst šla na 21km je kriv malo Blaž,…  Obljublju je neke treninge, pa vn stega ni blo nč. Prijavlena sm bla, tko da mi ni preostalo, da se vzamem v roke in začnem delat. Nisem si mislna, da mi bo uspelo. Ampak z mojo trmo in vztrajnostjo mi je uspelo prist do cilja z odličnim časom. Sicer  sem na 17km mela malo krize. Noge so postale težke in pojavila se je bolečina v desni stegnski mišici. Stisnla sm zobe in prišla do cilja. Juhu.”

Boštjan: “Po dolgem času zopet dogodek z udeležbo vseh ustanovnih članov gibanja in njenega razširjenega podmladka.Vsekakor indikacija, da se stvari odvijajo v pravo smer in kot se zdi bo tudi sezona 2011 korak naprej in le še ena zvezdica uspešne uprave. V dneh pred tekom je predsednik s svojo samozavestjo v svojo pripravljenost pošteno prestrašil nekatere člane gibanja JR, da bo teku vse zagotovo pustil za sabo…glede na vse delo, ki ga od mene zahteva ta funkcija si v popolnoma nabitem urniku najdem čas za rekreacijo tudi izven spalnice… ko vse to analiziramo je končni rezultat-teh par minutk zaostanka resna grožnja in opozorilo članom naj ne zaspijo na že osvojenih lovorikah…”

Blaž: “Evo ljubljanski maraton je mimo in z zagotovostjo lahko rečem, da so japka tudi tu pustile neizmeren pečat. Moram pa poudariti da smo se maratona po dolgih letih udeležili v polni zasedbi in ga uspešno tudi vsi premagali z nasmeškom na obrazu, kar pa je na takšnih prireditvah tudi najpomembnejše. Sama maraton oz. prireditev  lepo uspel, puhna poznanih ljudi, da lahko med tekom malo debateraš, da grejo kilometri hitrejš. Uglavnem fajn je blo na prireditvi in tudi po (kosilo), za kar gre zahvala Boštjanu ki je rezerviral gostilno, kjer so mel odlična kosila. Še boma šli.”

Ni ki, je pršla nowa kamanda k bajt, litas bo mari Kabilna samu za borderje adprta….