Ne vem kako bi začel, samo nekako bo treba. Za vse, ki ste že bili kdaj na Grintovcu zagotovo veste, da je to kralj med gorami v Kamniških alpah in samo da osvojimo vrh, je potrebno kar velika mera kondicije in dobre volje.
26. julija pa se je v Kamniški Bistrici odvijal prav poseben dogodek 12. tek na Grintovec, ki se ga je udeležila celotna delegacija JAPKE RDEJČE, vendar z eno »napako«, saj sta tekla samo Uroš in David, ki sta bila v tistem trenutku najbolje pripravljena in sta si tudi prislužila mesti v ekipi, ostala dva sva se morala pač zadovoljiti z pohodom in vzpodbujanjem tekmovalcev.
Na start smo kot vedno prišli zadnjo minut, nato je sledila prijava in hitro ogrevanje pred startom (ta način še posebej ustreza Davidu, da ni pred startom preveč živčen). Jaz in Boštjan pa sva jo v zmernem tempu mahnila po progi, da bi prišla na mesto, kjer bi lahko naredil kakšno slikco. No najboljši so naju kmalu ujeli in prehiteli.
Najglasneje pa sva seveda navijala ko sta mimo naju »švignili« japki, za lažje nadaljevanje pa sta oba dobila še vsak svoj gel – ena japka, ki jima je še kako prav prišla v nadaljevanju.
Uprava je prispela na morje, deležni smo VIP razvajanja, treningi se odvijajo v temperaturah med 37-40 stopinj celzija, forma strmo narašča…
Tokrat je spet udarila kolesarska sekcija v postavi David in Uroš.Po dolgem času spet na kolesu (sploh za Davida). Tudi tukaj je start leteči, tako da se prava tekma začne šele po prevoženih sedmih kilometrih. Rezultati so bili sekundarnega pomena, ta dan je bil namenjen uživanju. Po pasulju so sledile še ribe…







Zadnji komentarji